Kovinska kritina
Uporaba in razvoj kovinskih kritin sega od postavitve bakrene kritine na templju v Jeruzalemu 970 let pr. n. št. Uporaba bakrene strehe je bila zaradi svoje visoke ekonomske vrednosti rezervirana predvsem za dražje objekte in cenjena zaradi svoje odpornosti na potrese in močne vetrove. Po začetku uporabe odtočnih sistemov pa tudi zaradi čistosti vode, ki se je shranjevala. Z razvojem industrije se je omogočila masovna in avtomatizirana proizvodnja kovinskih kritin, ki so se v začetku uporabljale za industrijske objekte in kasneje tudi v individualnih domovanjih. Med kovinami sta v uporabi predvsem jeklo in aluminij. Baker, cink in titan pa se uporabljajo predvsem na podlagi arhitekturnih zahtev.
Lastnosti jekla
Jeklo ima gostoto 7800 kg/m3, toplotna prevodnost 58,5 W/mK in difuzijski upor ∞. Lastnosti jekla so visoka tlačna in natezna trdnost, elastičnost, razmerje med nosilnostjo in porabo materiala, visoka reciklažna vrednost in negorljivost. Zaradi korodiranja jekla so se razvili različni tipi zaščite, med katerimi so najpogostejši barvanje, galvanizacija in cinkanje.
Kakovost jeklenih kovinskih kritin je odvisna predvsem od debeline nanosa cinka na jeklo, načina obdelave in debeline pločevine. Kovinske kritine obstajajo kot osnovna pocinkana pločevina, ki je zaščitena z barvo ali epoksidnimi in poliesterskimi premazi, kritina z zunanjim nanosom naravnega granulata, kritina z izolacijo na spodnji strani ali kot ti. sendvič paneli, kjer je izolacija med dvema ploščama pločevine.
Oblikovanje jekla omogoča izdelavo valovitih in trapeznih panelov ter kovinskih strešnikov različnih dimenzij in oblik.
Prednosti kovinske kritine
V odvisnosti od izbora tipa kritine omogočajo polaganje v vseh naklonih od 0° do 90°. Odlikuje jih dolga življenjska doba 50-200 let, majhna obremenitev na ostrešje, ognjevarnost in odpornost proti vetru in potresu.
Oglejte si znamke kovinskih kritin:
