Kemična zaščita lesa
Les je poleg dobrih lastnosti občutljiv na vlago (saj se lahko zvija, trohni, poči …) ter na zajedalce, ki jih delimo na glive (najpogostejše so siva, bela in kletna goba, tramovka in glive, zaradi katerih se spreminja barva lesa) in žuželke (parketar, navadni trdoglavec, hišni kozliček, mravlja, ose). Zaradi zagotovitve izboljšane odpornosti lesa se priporoča kemična obdelava, ki preprečuje razvoj zajedalcev.
Potreba po zaščiti lesa je bila vedno prisotna, zato se je ožiganje lesa, ki je bil v zemlji, namakanjem v morski vodi ali premazovanjem ladij s katranom uporabljalo že pred več tisočletji. Izkustveno so se zaradi fizikalnih lastnosti lesne vrste za določene vrste lesa pogosteje odločali, kot za druge (npr. hrast za ladje, sode …). Zato kot obliko zaščite poznamo termično zaščito lesa, kjer les ‘kuhamo’ brez kisika, vendar se zaradi posledične izgube mehanskih lastnosti lesa in povečanja proizvodne cene ta oblika v stavbarstvu ostrešja danes ne uporablja.
Ko se je pričela izgradnja stavb z izoliranimi ostrešji in zunanjimi fasadami, ki onemogočajo pretok zraka okoli škarnikov, so ljudje s svojo iznajdljivostjo zaščitili les z nafto, kurilnim oljem, modro galico ipd. Izkustveno so takšni postopki slabi in ne dolgotrajni, zaradi česar se ne priporočajo za uporabo. Tehnološki razvoj kemične industrije je pripeljal do ponudbe zaščit za les, ki dolgoročno ohranjajo lastnosti lesa in preprečijo razvoj zajedalcev.
Kako deluje zaščita za les?
Sestava lesa iz celuloze tvori luknjičasto tvorbo, ki omogoča vpijanje vlage. Ob vlaženju lesa in njegovem sušenju pride v lesnih tvorbah do krčenja in na vlažnem lesu omogoča razvoj gliv. Kemična zaščita omogoča zaprtje celične strukture, kar onemogoča vpijanje vode, hkrati pa je naloga kemične impregnacije, da se fiksira v strukturo, da je voda ne izpira. Druga aplikacija kemične zaščite so biocidi, ki preprečijo vdor insektov, saj je les za žuželke s tem strupen, oziroma jih z vonjem in okusom odbija od naselitve. Dolgotrajnost zaščite je odvisna predvsem od izbire zaščitnega sredstva in zadostne impregnacije lesa.
Pomemben dejavnik pri izbiri je tudi onesnaževanje narave z zaščitnimi sredstvi, zaradi česar so se na podlagi zakonskih zahtev v zadnjih petih letih bistveno spremenili postopki proizvodnje zaščitnih sredstev ter s tem omeili emisijo škodljivih snovi.
Oglejte si znamke zaščit za les:
