Les in zaščita lesa
Leseno ostrešje je nosilno ogrodje strehe, ki ga ponekod nadomeščajo betonske ali jeklene konstrukcije. Naloga ostrešja je zagotoviti odpornost na vse obremenitve, ki delujejo na ostrešje. Te obremenitve so lastna teža, teža kritine, obtežba s snegom, obtežba vetra in obtežba podkonstrukcije ter notranjosti strehe. Te obtežbe v Sloveniji varirajo v odvisnosti od naklona strešine in lokacije od 2,5 KN/m2 (250kg) do 16 kN/m2.
Zaradi obremenitve je v prvi fazi izredno pomembno projektiranje ostrešja in njegova obremenitev na nosilno konstrukcijo ter izbor materiala, v drugi fazi pa izbira in pravilna vgradnja lesa za ostrešje.
V Sloveniji je gradnja lesenega ostrešja dobro razvita in tradicionalna zaradi dostopnosti materiala in njegove relativno lahke obdelave in vgradnje.
Lastnosti lesa
Les je naraven, živ material, ki ima izredno nizek ogljikov odtis in je kot vir obnovljiv. Odporen je na tlak, nateg, uklon in strig sil, ki delujejo nanj. Les ima majhno zvočno in toplotno prevodnost ter je tudi požarno odporen. Odlikuje ga elastičnost in ugodno razmerje med gostoto in trdnostjo.
V strešnih konstrukcijah poznamo rezan les (ki ga delimo na deske, plohe, letve, morale in grede) in lepljen les (konstrukcijske plošče, BSH lepljenci (dolžinsko spojen lepljen les) in KVH lepljenci (dolžinsko spojen masiven les) ter njune variacije). V moderni izgradnji lesene strešne konstrukcije se vse pogosteje uporabljajo lepljenci, saj se s tem zagotavljajo manjši prerezi, večja nosilnost in preprečitev zasuka ter uklona nosilnih gred. Kakovost rezanega lesa je odvisna od kakovosti hlodovine, časa sečnje in razreza. Za nosilno konstrukcijo se priporoča suh les, sekan v času, ko je najmanj drevesnega soka in insektov.
Gostota lesa je odvisna od vrste in vlažnosti lesa. Les v času rasti vsebuje okoli 50 % vlage, zračno suh les okoli 15 % vlage in umetno sušen les pod 10 % vlage. Zaradi lahke dostopnosti se v slovenskem stavbarstvu za ostrešja najpogosteje uporablja les iglavcev (smreka, jelka), katerega gostota (zračno suhega) je med 420-500 kg/m3, toplotna prevodnost 0,14 W/mK in difuzijski upor 70.
Poleg vseh zgoraj naštetih obremenitev je posebno pozornost potrebno nameniti tlaku vetra na napušče s spodnje strani in srku vetra na strešinah.
Srk vetra se pojavlja pri močnih vetrovih in povzroča ‘dvig’ strehe. Pojav je enak kot pri letalskem krilu, ko veter po strešini preide sleme, nato pa se na drugi strani ustvarja podtlak. Sile na ostrešje zaradi vetra lahko dosežejo visoke vrednosti (pri horizontalno usmerjenemu vetru pri hitrosti 150 km/h in strehi z naklonom 30° lahko srk na strešino znaša 70 kg/m2, sleme 115 kg/m2, pritisk na napušč pa ob enakih pogojih 130 kg/m2). Zaradi tega pride do popustitve stika med škarniki in gredami, ali pa celotno odkritje kritine iz nosilnega venca. Posledica je vse pogostejša uporaba konstrukcijskih vijakov za pritrjevanje ostrešij in fiksiranje glavnih gred na nosilne vence z navojnimi palicami ali sidri.
Les za ostrešja
Deske – debelina 20 ali 24 mm (1’), širina 120 mm ali 150 mm
Plohi – debelina 48 mm (2’)
Letve – 30 mm / 50 mm, 40 mm / 50 mm, 50 mm / 80 mm
Morali – 70 mm / 70 mm, 80 mm / 80 mm, 100 mm / 100 mm
Grede – širine od 100 mm do 240 mm in višine do 400 mm
Konstrukcijske plošče OSB3 debeline 12 mm, 15 mm, 18 mm, 22 mm in 25 mm.
OSB plošče
OSB plošče (oriented strand board) so lepljene prešane plošče iz usmerjenih lesenih vlaken. Po klasifikaciji EN 300 jih delimo na štiri razrede glede na njihovo sestavo in mehanske lastnosti:
OSB /1 – plošče za splošno uporabo v notranjih suhih prostorih (pohištvo)
OSB/2– konstrukcijske plošče za uporabo v suhem okolju (podnice, kjer ni povečane vlažnosti ali možnosti razlitja vode)
OSB/3 – konstrukcijske plošče za uporabo v vlažnem okolju (trdne in vsestransko uporabne plošče za izdelavo podnic, stenskih in strešnih konstrukcij)
OSB/4 – konstrukcijske plošče z izboljšanimi mehanskimi lastnostmi za uporabo v vlažnem okolju (zaradi povečane trdnosti primerna za pokrite zunanje stene)
Konstrukcijski vijaki
Zaščita lesa
Les je poleg dobrih lastnosti občutljiv na vlago (saj se lahko zvija, trohni, poči …) ter na zajedalce, ki jih delimo na glive (najpogostejše so siva, bela in kletna goba, tramovka in glive, zaradi katerih se spreminja barva lesa) in žuželke (parketar, navadni trdoglavec, hišni kozliček, mravlja, ose). Zaradi zagotovitve izboljšane odpornosti lesa se priporoča kemična obdelava, ki preprečuje razvoj zajedalcev.