Kaj je streha?
Ko danes pomislimo na streho, je naš odnos do nje povsem drugačen, kot je bil v preteklosti. Streha je v osnovi pomenila zaščito pred soncem, snegom in vetrom. Skozi stoletja je streha poleg svoje primarne funkcije pridobila tudi estetski pomen.
Danes gledamo na streho kot na ključen dejavnik za ugodno, zdravo, prijetno in dolgotrajno bivanje v objektu. V prispevku o strehi predstavljamo osnovne elemente strehe, njihovo funkcionalnost, procese in lastnosti, na katere moramo biti pozorni pri izbiri in načrtovanju.
Streha kot konstrukcijski del hiše je izredno pomembna, saj morajo njene primarne naloge zagotoviti ustrezno zaščito pred vsemi zunanjimi vplivi, kot so padavine, toplota, veter, potres, hrup in temperaturne razlike. Pri projektiranju strehe so ključnega pomena tudi notranji vplivi, saj bomo z upoštevanjem obojih zagotovili dolgotrajno, estetsko in ekonomično bivanje.
V Sloveniji zunanji vplivi dosegajo visoka odstopanja, kar botruje konstantnemu razvoju znanj, materialov in načinov vgradnje. Lega objekta je razvila tipične načine vgradnje strehe v slovenskih pokrajinah v odvisnosti od presežka nihanj vplivov. Tako na primer na Gorenjskem najdemo strme strehe, ki so zmogle visoko obremenitev s snegom, na Primorskem težke in obtežene strehe, ki kljubujejo močni burji, ter v Prekmurju strehe z nizkim naklonom zaradi majhne količine zapadlega snega. Res je tudi, da se vremenski vplivi spreminjajo ter so ekstremi vse večji, zaradi česar je pomembno, da kot investitor ostanete na varni strani.
Zgodovina strehe in razvoj kritin
Zgodovina strehe je zelo dolga, saj dokaze najdemo od pradavnine, ko je človeška vrsta zapustile votline in jame ter pričela iskati nove vire hrane in surovin. Potreba po zaščiti pred zunanjimi vplivi je primorala ljudi v gradnjo svojih domovanj z v okolju dostopnimi gradbenimi materiali. Zato so bile prve strehe narejene iz vej dreves ali grmovja, slame, blata, drevesnega lubja in kož.
Najstarejša najdena kritina je mamutova koža iz Sibirije, stara 42.000 let. V enakem obdobju pred 5.000 leti najdemo kamnite kritine pri Egipčanih ter prve glinene kritine pri Kitajcih in Grkih, 500 let kasneje pa tudi prve skrilnate strešnike na Britanskem otočju. Rimljani so pred 2500 leti pričeli prvi z razvojem kovinskih kritin, razvoj lesenih skodel sega v 10. stoletje našega štetja, pričetek proizvodnje betonskih strešnikov pa v sredino 19. stoletja. Poleg razvoja kritin se je hkrati razvijalo tudi znanje o konstrukciji gradbenih elementov, izolaciji, energetski učinkovitosti, pravilni vgradnji in estetski dovršenosti. Skozi zgodovino je nazorno razviden razvoj človeškega znanja ter uporaba vedno novih materialov in načina vgradnje, tako da je streha eden od elementov objekta, ki je v našem času dobro raziskan in dovršen.
Osnovna razdelitev strehe
Sestavni deli strehe in razdelitev
V osnovi delimo strehe na dva tipa. To sta tako imenovani topla streha in hladna streha.
Pri topli strehi prehod toplote poteka direktno skozi strešino v okolico in je neprezračevana. V glavnini so to strehe na blokih, trgovinah in posameznih individualnih gradnjah. Zaradi specifike vgradnje in izbire materiala te vrste posebej ne opisujemo, temveč predstavljamo tradicionalno poševno streho, ki je najbolj zastopana v slovenski arhitekturi.
Poševna streha
Že ime pove, da je strešina pri poševni strehi nagnjena pod določenim kotom, ki je odvisen predvsem od kraja, kjer se objekt nahaja, krajinske arhitekture ter lokacijskih zahtev.
Pri poševnih strehah ločimo prezračevane in neprezračevane strehe. Osnovna razlika med njima je zračni kanal, katerega naloga je zagotoviti zadosten pretok zraka med kritino in konstrukcijo strehe, predvsem v smislu sušenja, hlajenja in možnosti odvoda kondenzirane vodne pare.
Konstrukcijska sestava strehe
Kritine
Ko govorimo o kritinah kot sklopu strehe, govorimo o vrhnjem zunanjem zaščitnem ovoju stavbe, katerega primarna funkcija je preprečevanje vdora vode, snega, vetra, toplote, preprečevanje mehanskih poškodb in varovanje ostrešja.
Toplotna izolacija
Toplotno izolacijo pri strehi delimo na tri sklope. Prvi je izolacija nad škarniki, drugi je izolacija med škarniki in tretji je izolacija pod škarniki. Pod sekundarno kritino sledi plast toplotne izolacije, katere naloga je preprečevanje pregrevanja podstrehe v poletnem času, izguba toplote v zimskem času in zvočna izolativnost.
Sekundarna kritina
Nad izolacijo je obvezna vgradnja paroprepustnih folij ali vodoneprepustnih izolacijskih plošč, ki morajo biti med seboj zlepljene in nepredušne za vdor zraka. Naloga sekundarne kritine je odvod kondenzirane vode na spodnji strani kritine, preprečevanje vdora vode in zraka v izolacijo ter kontrola prehoda vlage in toplote.
Ostrešje
Ostrešje je nosilna konstrukcija celotne strehe, na katero se vgradijo posamezni sklopi strehe. V glavnini streh je ostrešje zgrajeno iz lesa, zaradi premostitve daljših razponov pa se v individualnih gradnjah vse pogosteje uporabljajo tudi jekleni profili.
Zaščita lesa
Pomembno je vedeti, da se vsako ostrešje, ne glede na to, ali je novogradnja, sanacija ali dograditev, vgrajuje za več let ali celo več generacij. Da preprečimo naselitev zajedalcev, gliv in lesnih gob, je ostrešje potrebno ustrezno zaščititi, saj bomo tako zagotovili dolgotrajnost in ohranitev mehanskih lastnosti lesa.
Strelovodni sistemi
Za preprečitev možnosti udara strele in posledično gmotne škode na objektu se vgrajujejo strelovodni sistemi, ki po najkrajši poti odvedejo višek energije v tla.
Pojavi v ostrešju
Kondenzacija
Kondenzacija je naraven pojav, saj je v zraku določena količina vode, ki na prehodu iz toplega zraka na mrzlo podlago kondenzira (se utekočini). Zaradi tega se kapljice vode naberejo na spodnji strani kritine, kar brez ustreznega odvodnjavanja vlaži in namaka tako konstrukcijo strehe kot izolacijo.
Vlažna izolacija ima občutno manjšo toplotno upornost in ne opravlja svoje funkcije, na mokri leseni konstrukciji pa se pojavljajo lesna goba, plesni in trohnenje, kar ni niti dobro niti zdravo za bivanje.
Zračni kanal
Zaradi kondenzacije je izredno pomembna vgradnja ti. zračnega kanala, katerega funkcija je prezračevanje, sušenje in hlajenje spodnje strani kritine. Za optimalen zračni vlek je potrebno poskrbeti za zadosten presek vstopa zraka v kapu in izstop zraka v slemenu in zračnikih, vgrajenih pod slemenom.
Pod zračnim kanalom se nahaja sekundarna kritina, katere naloga je prepuščanje vlage iz izolacije v zračni kanal in hkrati preprečevanje vdora kondenza ali, v primeru poškodbe kritine, padavin v izolacijo.
Sekundarne kritine poznamo v obliki paroprepustnih strešnih folij ali vodoneprepustnih termoizolacijskih plošč. Priporočilo za presek zračnega kanala v slemenu je minimalno 0,05 odstotkov površine strehe, v sami strešini minimalno 2 cm, oziroma presek več kot 200 cm2 na tekoči meter. V kapu pa mora biti prerez prav tako najmanj 200 cm2 na tekoči meter oziroma več kot 0,2 odstotka na površino strehe. Zračni kanal mora biti v kapu zaščiten s prezračevalnim trakom in kapno rešetko (grabljami), na zgornji strani pa prek kritine s slemensko-grebenskimi trakovi.
Na spletnih straneh predstavljamo izbor izdelkov za gradnjo, obnovo in dom, še obsežnejšo ponudbo za male in velike mojstre pa najdete na prodajnih mestih TOPDOM skupine po vsej Sloveniji.